“Kako ljubo mi je, da nas bo v Bohinju ta nova, mlada, izobražena, delovna, podjetna generacija, odprtega duha in ambicioznih misli, dobesedno pregazilia. Najprej tisto generacijo pred mano, ki še danes pametuje in odloča, potem pa še našo, ko bo tista prej podlegla zakonom narave. Ko bo tega v Slovenji še več, bomo končno nova Švica! Bravo! “ Bojan Traven
“Kot etnologinja imam zdaj občutek, da živim vse tisto, kar smo na faksu opazovali od daleč in raziskovali. Jaz to počnem in delam iz prve roke. Jaz dejansko ohranjam starodavno pašništvo. In se še bolj zavedam pomembnosti svojega delovanja tukaj na planini, v tem občutljivem in krhkem okolju. Treba je pazljivo ravnati z naravo, drug od drugega smo odvisni. Moje krave od paše, od rož, od vode, od tega, kaj nam narava ponuja. Vse bolj bomo prisiljeni iskati kompromise med družbeno pravičnim gospodarskim in okoljsko sprejemljivim kmetovanjem.” Lucija Gartner
Pred tremi leti smo v vasi Studor, ki tvori neločljivo skupnost s Staro Fužino, zakopali v projekt izgradnje kanalizacije. Marsikdo od vaščanov je šel v “luft”, saj je bil na njegovem dvorišču več generacij mir. Gradnja kanalizacije pa vendarle pomeni, da vas dobi popolnoma novo javno infrastrukturo. Od razsvetljave, tlakovanja, prenove znamenj, korit, urbane opreme. Za naslednjih sto let. Zaselki v Trenti, vas Čadrg, Stara Fužina in Studor so srce Triglavski narodni park / Triglav National Park
Zato smo pred leti v naši krajevni “stišali” ta studorški projekt, čeprav smo pri občinskih odločevalcih postali primer, kako se pa tega ne sme na tak način. Briga nas, najbolj “eht” vas v Bohinju bo končno dobila novo infrastrukturo. Studor Slovenci poznamo po pred-vasi, kjer so tako kot hiše v vasi, postavljeni dvojni kozolci, toplarji, pri nas rečemo stogovi. Ikonična podoba Gorenjske in Slovenije. Če imajo Grki svoje templje, imamo Slovenci svoje studorške stogove, je ponavljal dr. Stele, ko se je na začetku 20. stoletja oblikovala slovenska nacionalna identiteta.
Tudi zato so slikovito vas Studor, domačini rečemo Pod Studorjem, saj leži pod goro Studor, že takoj po vojni zaščitili z vsemi kulturno varstvenimi mehanizmi. Nekaj takega kot Goče na Primorskem. To je v praksi pomenilo, da se je mladina začela izseljevati v mesta, saj niso imeli denarja za obnovo kulturnozgodovinskih spomenikov, še manj pa pogojev za ustvarjanje življenja. Še danes je v zapuščeni stari Ukčevi hiši original črna kuhinja. Zaščitena kot divji petelin brezumno propada.
Leta 1991 so se Studorcem kulturnozgodovinskarji želeli oddolžiti in v kajžarski bajti uredili muzej, kako so živeli pod Studorjem. Niso verjeli legendi, da je Studor velik in plemenit in bogat, saj so morali že v drugo sezidati hiše in domačije. Na prve se jim je namreč posula gora, samo petelin je preživel. Do konca so jih ponižali, saj Studorci nikoli niso bili reveži in kajžarji in podobno.
Zato Oplenova hiša kot muzej, ki so ga ustvarili, še danes ne zaživi kot osrednja kulturna in duhovna stavba v vasi in naši krajevni skupnosti.
In zakaj to vse pišem in trdim?
Ker je ta teden naša arheloginja, dr. Mija Ogrin Mija Ogrin ob nadzoru kopanja za kanalizacijske cevi s svojim znanjem in izkušnjami zaznala spremembo barve zemlje ob kopanju. Imela je to samozavest, da je fante z bagri ustavila, ustavila tako pričakovan infrastrukturni projekt in šla s svojim pomočnikom v luknjo.
Rezultat:
odkrila je grob star 2600 let,
na grobu je položena bronasta broška, kar dokazuje visoko kulturizacijo Studorcev,
gre namreč za svetolucijsko halštatsko kulturo, ki je del nas še danes,
to pomeni, da je npr. ljubljanska Emona pravnukinja našega Studorja,
to pomeni, da je tudi znameniti Stonehange v Veliki Britaniji mladenič, kaj in kako so naši predniki doživljali svet,
da je nam na krajevni skupnosti potrdila, da je prav, da smo po petdesetih letih dobesedno našli pogum in brezkompromisno dosegli celostno obnovo vasi,
vsem generacijam Studorcev je Mija ArheoAlpe pritrdila, ko so si iz generacije v generacijo pripovedovali, kako petelin tam dol še vedno poje vsako jutro.
V Stari Fužini v Bohinju imamo starodavno navado. Na Štefanovo nas obiščejo naši mladi sovaščani v poganskih preoblekah, Otepovci. Etnologi in ostali naš običaj proučujejo že od leta 1906, vmes smo zamenjali že 4 države, pa nas še vedno ne razumejo. Cele študije se pišejo o tem. Mi pa to samo živimo, čutimo in se veselimo novega. Še boljšega. Zato se nas je ta večer brez velikih besed toliko sto zbralo ob novem vodnjaku na Kvancu, za katerega se je slišalo že prek naših meja. Pa smo jim spet dali dela za naslednjih 100 let
Pri nas v Zgornji bohinjski dolini imamo že desetletja lepo navado, da skupaj z našo faro Župnija Srednja vas v Bohinju, obe krajevni skupnosti, KS Srednja vas v Bohinju in KS Stara Fužina-Studor poskrbimo, da naših otrok Miklavž slučajno ne zgreši. Saj veste, imamo tudi Ukanc, U’konc-in nikoli ne veš, kako raztresen je kakšno leto Miklavž. Pridne otroke lepo obdaruje. Imamo pa samo pridne in jih ne prešteva, iz katere bohinjske vasi zgoraj ali spodaj so, ali so vikendaši ali samo na obisku… Šteje samo pridnost. In vera v Miklavža. Potem pa, ko se že po celem dnevu pohajkovanja po vseh vaseh Miklavž utrudi, ga skupaj z njegovim množičnim spremstvom, vključno s konji, prijazno pogostimo. Da nas naslednje leto slučajno ne pozabi.
Program Miklavževanja:
V četrtek, 5. decembra, bo Miklavž s svojim spremstvom po vaseh naše župnije obdaril otroke, ki so stari od 1 do 11 let in živijo na področju župnije Srednja vas v Bohinju, in sicer po sledečem vrstnem redu:
Podjelje ob 15.00 pri Platišovi Zdenki,
Jereka ob 15.30 v cerkvi,
Češnjica ob 16.00 v dvorani,
Srednja vas ob 16.30 v župnišču,
Studor ob 17.00 pri Odolnjeku,
Stara Fužina ob 17.30 v dvorani,
Ribčev Laz in Ukanc ob 18.20 v cerkvi sv. Janeza Krstnika.
Po izboru strokovne komisije Turistična Zveza Slovenije smo prejeli prvo nagrado, zlati znak gostoljubnosti v kategoriji zgodovinska jedra. Fžnarke in Fžnarji, Bohinjke in Bohinjci, lahko smo upravičeno ponosni!
In še obrazložitev strokovne komisije, zakaj naša Stara Fužina:
Stara Fužina je največja vas v območju Triglavskega narodnega parka. Skozi stoletno tradicijo železarstva, kovaštva in pašništva, območje v zadnjem stoletju zaznamuje samo turizem.
Vas je uspela ohraniti urbanistično ureditev in izvirno oblikovane stavbne elemente, ki so značilni za alpsko arhitekturno regijo. Zasluge za ohranjanje stavbne in naravne dediščine gre pripisati predvsem domačinom, ki z njo odgovorno upravljajo.
Lokalna skupnost se zaveda pasti pretirane »apartmanizacije«, vendar za zdaj še uspešno skrbi za ravnovesje med potrebami lokalnega prebivalstva in potrebami turistov. Odločevalci poudarjajo, da je kakovostno bivanje domačinov pogoj za dobro počutje gostov, zato je razvoj vasi usmerjen predvsem v ohranjanje »živosti« vasi. K temu pripomorejo številni projekti, kot so: sistematično urejanje vaških jeder, urejanje talnih površin za pešce in promet, obnova vodne poti skozi vas, spodbujanje ohranjanja in oživljanja tradicionalnih obrti, skrb za snovno, nesnovno in naravno kulturno dediščino, predvsem pa ustvarjanje možnosti za zaposlitev mladij v lokalnem okolju.
Lokalna skupnost z organizacijo številnih prireditev skrbi za razvoj družabnega življenja, zlasti za domače prebivalstvo. Prireditve se odvijajo na »trgu«, ki ga na inovativen način občasno »ustvarijo« z minimalno preusmeritvijo prometa.
Na ta način se je ob nedavno zgrajenem TIC-u vzpostavilo novo »jedro«, ki prav z ničemer ne ogroža kakovosti življenja v zgodovinskem jedru vasi. Pravzaprav ga z razbremenitvijo gostote obiskovalcev le bogati.
“
