Avtor zapisa: Bojan Traven

Pred tremi leti smo v vasi Studor, ki tvori neločljivo skupnost s Staro Fužino, zakopali v projekt izgradnje kanalizacije. Marsikdo od vaščanov je šel v “luft”, saj je bil na njegovem dvorišču več generacij mir. Gradnja kanalizacije pa vendarle pomeni, da vas dobi popolnoma novo javno infrastrukturo. Od razsvetljave, tlakovanja, prenove znamenj, korit, urbane opreme. Za naslednjih sto let. Zaselki v Trenti, vas Čadrg, Stara Fužina in Studor so srce Triglavski narodni park / Triglav National Park

Zato smo pred leti v naši krajevni “stišali” ta studorški projekt, čeprav smo pri občinskih odločevalcih postali primer, kako se pa tega ne sme na tak način. Briga nas, najbolj “eht” vas v Bohinju bo končno dobila novo infrastrukturo. Studor Slovenci poznamo po pred-vasi, kjer so tako kot hiše v vasi, postavljeni dvojni kozolci, toplarji, pri nas rečemo stogovi. Ikonična podoba Gorenjske in Slovenije. Če imajo Grki svoje templje, imamo Slovenci svoje studorške stogove, je ponavljal dr. Stele, ko se je na začetku 20. stoletja oblikovala slovenska nacionalna identiteta.

Tudi zato so slikovito vas Studor, domačini rečemo Pod Studorjem, saj leži pod goro Studor, že takoj po vojni zaščitili z vsemi kulturno varstvenimi mehanizmi. Nekaj takega kot Goče na Primorskem. To je v praksi pomenilo, da se je mladina začela izseljevati v mesta, saj niso imeli denarja za obnovo kulturnozgodovinskih spomenikov, še manj pa pogojev za ustvarjanje življenja. Še danes je v zapuščeni stari Ukčevi hiši original črna kuhinja. Zaščitena kot divji petelin brezumno propada.

Leta 1991 so se Studorcem kulturnozgodovinskarji želeli oddolžiti in v kajžarski bajti uredili muzej, kako so živeli pod Studorjem. Niso verjeli legendi, da je Studor velik in plemenit in bogat, saj so morali že v drugo sezidati hiše in domačije. Na prve se jim je namreč posula gora, samo petelin je preživel. Do konca so jih ponižali, saj Studorci nikoli niso bili reveži in kajžarji in podobno.

Zato Oplenova hiša kot muzej, ki so ga ustvarili, še danes ne zaživi kot osrednja kulturna in duhovna stavba v vasi in naši krajevni skupnosti.

In zakaj to vse pišem in trdim?

Ker je ta teden naša arheloginja, dr. Mija Ogrin Mija Ogrin ob nadzoru kopanja za kanalizacijske cevi s svojim znanjem in izkušnjami zaznala spremembo barve zemlje ob kopanju. Imela je to samozavest, da je fante z bagri ustavila, ustavila tako pričakovan infrastrukturni projekt in šla s svojim pomočnikom v luknjo.

Rezultat:

• odkrila je grob star 2600 let,
• na grobu je položena bronasta broška, kar dokazuje visoko kulturizacijo Studorcev,
• gre namreč za svetolucijsko halštatsko kulturo, ki je del nas še danes,
• to pomeni, da je npr. ljubljanska Emona pravnukinja našega Studorja,
• to pomeni, da je tudi znameniti Stonehange v Veliki Britaniji mladenič, kaj in kako so naši predniki doživljali svet,
• da je nam na krajevni skupnosti potrdila, da je prav, da smo po petdesetih letih dobesedno našli pogum in brezkompromisno dosegli celostno obnovo vasi,
• vsem generacijam Studorcev je Mija ArheoAlpe pritrdila, ko so si iz generacije v generacijo pripovedovali, kako petelin tam dol še vedno poje vsako jutro.

Res je. Kikirika že 2600 let.