Bohinjsko jezero je največje naravno stalno jezero v Sloveniji (3,18 km2); dolgo je 4100 m, široko 1200 m in na vzhodnem delu globoko do 45 m, premore pa skoraj 100 milijonov m3 vode.
Zapolnjuje tektonsko zasnovano kotanjo med Pršivcem na severu ter pobočji Voglove Jelovice na jugu, ki jo je ledenik poglobil in s čelnimi morenami zajezil odtok vode. Jezero je pretočno in se poleti na površini segreje do 22°C (povprečna letna temperatura površinske vode je 9ºC, julijska pa 17ºC). Glavni stalni površinski dotok je Savica, ki izvira kot mogočen slap iz Komarče v skrajnem zgornjem koncu kotline. Savica nanaša v jezero prod, ki oblikuje v izlivnem delu stalno naraščajočo delto.
Voda v jezeru se obnovi trikrat letno, v njem živi 65 vrst alg, 8 vrst mehkužcev in 5 vrst rib (jezerska postrv – Salmo trutta m. lacustris; menek – Lota lota; klen – Leuciscus cephalus; pisanec – Phoxinus phoxinus; jezerska zlatovčica – Salvelinus alpinus). Ob daljšem deževju se gladina jezera zviša za 2 do 3 m; takrat se na strmih pobočjih pojavijo hudourniki s slapovi, ki se nekaj ur po deževju umirijo in izginejo.
Ob takih nalivih prinašajo hudourniki v jezero prod in grušč. Tako so nastali obsežni vršaji, predvsem Naklova glava pred Ukancem in Na jami pod Govicem. Pozimi jezero skoraj vedno zamrzne – zadnja leta le delno. Pri cerkvi sv. Janeza pod kamnitim mostom iz jezera odteka Jezernica, ki se od sotočja dalje (100 m) imenuje Sava Bohinjka.
[mudslide:picasa,0,lake.bohinj,5732289810575874593,720,center]